APDEJT.si

Kitajska je razširila izvozne omejitve za redke zemeljske kovine, medtem ko ZDA grozijo z novimi carinami, kar zaostruje trgovinski spor med državama. Nemški mediji poročajo, da Xi preizkuša Trumpa z novimi ukrepi. Nizozemska je prevzela nadzor nad podjetjem v lasti kitajskega proizvajalca mikroprocesorjev. Peking je napovedal povračilne ukrepe zaradi ameriških carinskih groženj in pozval ZDA k pogajanjem namesto zaostrovanja spora.

Andrej Babiš, vodja zmagovitega gibanja ANO na nedavnih čeških parlamentarnih volitvah, se pogaja z dvema možnima partnerjema, SPD in Motoristi, o oblikovanju vladne koalicije. Slovaški mediji poročajo, da si Babiš prizadeva, da v vladi ne bi imel "norcev". Motoristi s svojimi 13 poslanci pritiskajo na Babiša in njegovo gibanje ANO, saj grozijo, da ne bodo podprli vlade, če Babiš v vlado ne bo imenoval njihovega poslanca Filipa Turka zaradi obtožb o rasizmu.

Bela hiša je javno kritizirala Nobelov odbor, ker ni podelil Nobelove nagrade za mir Donaldu Trumpu. Izšla je tudi karikatura, ki prikazuje vpliv dejstva, da Trump ni prejel nagrade.

Novoizvoljeno županjo Herdecke, Iris Stalzer (SPD), so zabodli pred njeno hišo. Prepeljali so jo na intenzivno nego, njeno življenje pa je ogroženo. Preiskovalci domnevajo, da motiv za napad ni političen, temveč družinski.

Nekdanji srbski ambasador v Nemčiji, Milovan Božinović, je ocenil intervju Aleksandra Vučića za FAZ kot spremenjeno kopijo intervjujev, ki jih daje srbski javnosti. Božinović je kritiziral Vučićevo mehanično negiranje vsega, kar mu ni bilo všeč, brez dodatne elaboracije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v intervjuju za nemški Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung (FAZ) dejal, da bo Srbija še naprej skušala ohranjati dobre odnose z Rusijo. Hkrati je izrazil kritiko na račun ruskega zunanjega obveščevalnega sporočila (SVR) o izvozu srbskega streliva, ki ga je označil za najbolj žaljivo izjavo proti Srbiji, kar jih je kdaj videl. Vučić je še poudaril, da Nemčija financira protestnike v Srbiji.

Dva ugledna politologa sta v prispevku za FAZ zahtevala ponovno štetje glasov na nedavnih nemških parlamentarnih volitvah. Menita, da bi natančnejši pregled glasov lahko pokazal, da sedanja vlada nima večinske podpore v parlamentu, kar bi lahko ogrozilo zaupanje v demokratični ustavni sistem.

Proizvajalec športnih avtomobilov Porsche AG je bil izključen iz nemškega vodilnega indeksa Dax in se bo preselil v indeks za srednje velika podjetja (MDax). Razlog za izključitev so slabši poslovni rezultati in dejstvo, da podjetje ne spada več med 40 najvrednejših borznih podjetij v Nemčiji. Poleg Porscheja, bo indeks zapustil tudi dobavitelj farmacevtske in laboratorijske opreme Sartorius.

Ruske sile so pričele z vzpostavljanjem "varnostnega območja" v regiji Dnjipropetrovsk. Vladimir Putin je dejal, da bi Rusija lahko sodelovala z ZDA pri upravljanju jedrske elektrarne Zaporožje, ki jo je zasedla. Rusija in Kitajska sta podpisali več kot 20 sporazumov o sodelovanju. Donald Trump je izrazil razočaranje nad Vladimirjem Putinom in napovedal ukrepe svoje administracije. Robert Fico se je v Čingai ponovno srečal s Putinom, kjer so razpravljali o predlogih, ki so razjezili Kijev. V Peking je prispel tudi Kim Čong-un.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko govoriti z indijskim premierjem Narendro Modijem, vendar naj bi ta pogovor zavrnil. Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung poroča, da naj bi bil Modi "užaljen" po Trumpovih izjavah.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) poroča, da je ameriški predsednik Donald Trump v zadnjih tednih štirikrat poskušal telefonsko kontaktirati indijskega premierja Narendra Modija, vendar mu to ni uspelo, saj je Modi klice zavrnil. Razlogi za tovrstno ravnanje niso znani.

Članki obravnavajo notranje konflikte v Demokratski stranki v Združenih državah Amerike in njeno trenutno usmeritev. Poudarjajo razhajanja glede identitetne politike, globalizma in oddaljevanja od srednjega razreda. Medtem ko nekateri menijo, da je notranji boj nujen za preprečitev ponovitve Trumpovega scenarija, drugi opozarjajo na 'smrtno željo' stranke in izgubo jasne vizije za prihodnost države.

Južnokorejski predsednik je izrazil zaskrbljenost, da bi Severna Koreja lahko kmalu proizvedla od 10 do 20 jedrskih orožij na leto. Hkrati si Južna Koreja in Japonska prizadevata okrepiti medsebojne odnose in sodelovanje, kar je tudi odziv na nepredvidljivo zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Južnokorejski predsednik je prav tako izrazil upanje na srečanje med Trumpom in severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom ter možnost izgradnje Trumpovega stolpa v Severni Koreji.

Vladimir Zelenski je podpisal zakon, ki omejuje neodvisnost ukrajinskih protikorupcijskih organov, kot sta Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in Specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP). Ta poteza je sprožila val kritik zahodnih partnerjev in množične proteste, kar italijanska publikacija L`Antidiplomatico razume kot znak postopnega slabljenja Zelenskijeve oblasti. Ukrajinski aktivist Vitalij Šabunin je za FAZ dejal, da Zelenski z omejevanjem delovanja NABU-ja želi zaščititi svoje korumpirane prijatelje in se izogniti škandalom, ki bi lahko ogrozili njegovo ponovno izvolitev.

Evropska komisija je Ukrajino opozorila na morebitno popolno prekinitev finančne pomoči, če bo še naprej pritiskala na protikorupcijske organe. Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je poročal o tem opozorilu, Kijev pa je prejem dokumenta potrdil. Grožnja sledi domnevnemu pritisku na protikorupcijske institucije v Ukrajini.

Nemški mediji so ostro kritizirali poljskega politika Grzegorza Brauna zaradi njegovega zadnjega dejanja, s katerim je po njihovih navedbah "zašel predaleč". Potem ko so mu dosedanje provokacije navadno "ušle", je z zanikanjem holokavsta prestopil mejo, zaradi česar mu grozi do triletna zaporna kazen. "Frankfurter Allgemeine Zeitung" je zapisal, da je bila to "ena provokacija preveč" za politika, ki naj bi imel rad "neslastne provokacije".

Najnovejše raziskave javnega mnenja v Nemčiji razkrivajo, da večina prebivalstva Alternativo za Nemčijo (AfD) dojema kot skrajno desno stranko. Kljub temu večina Nemcev nasprotuje morebitni prepovedi delovanja te stranke. Raziskava, ki jo je izvedel Inštitut za demoskopijo Allensbach za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung, kaže, da je mnenje o AfD polarizirano, a prevladuje stališče, da prepoved ni primerna rešitev.

Kljub temu, da 54 odstotkov Nemcev stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) uvršča med desničarske ekstremiste, le 27 odstotkov anketiranih podpira njeno prepoved. Po podatkih raziskave Allensbach za FAZ, se 52 odstotkov državljanov jasno izreka proti prepovedi AfD. Posebej izrazito je nasprotovanje prepovedi na vzhodu Nemčije, kjer se proti izreka dve tretjini vprašanih, medtem ko je na zahodu proti prepovedi vsak drugi. Razlogi za to nasprotovanje so različni.

Zahod je presenečen in zaskrbljen zaradi imenovanja nove ukrajinske vlade pod vodstvom Volodimirja Zelenskega. Nemški časnik Tageszeitung dvomi o legitimnosti teh dejanj, saj naj bi bila v nasprotju z ukrajinsko ustavo. Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) poroča, da je Zelenski potrdil novo sestavo kabineta ministrov za prenovo politike, čeprav je večina članov obdržala svoje položaje.